Hm..moje kvačkarske sposobnosti so na nivoju 5.letnega otroka,. hitro se navdušim za kakšno preveč komplicirano (vsaj za moje začetniške zmožnosti) in potem, ko ne gre tako kot si zamislim prehitro obupam, vem... Tokrat je bilo isto, najdla sem odlično kvačkano torbico v katero sem se čist takoj zaljubila, prijela kvačko v roke...en dva tri..in me je že minil..ko sem že razmišljala, kako bom izkoristila prijazno sosedo in ji nesla o,5kg kofeta me je ena prijazna dušica počila po glavi s torbico polno ceglov (k sreči,da je to bil samo prijazen smeško) in me prepričala naj primem kvačko v roke in se matram, oh bogi moji prsti, kaj ona ne ve, da v torek začnem delat in, da v službi rabim ZDRAVE prste? grrrrrrr:)
Pa še dokaz za tiste, ki ne verjamete,da se bojujem s kvačko:)
Hehe, ene kvačkanje pomirja, druge dela živčne. Jaz osebno ne vidim v kvačkanju nobene sprostitve. :):):)
OdgovoriIzbrišiLp, Nataša.
samo ne obupat!!:))
OdgovoriIzbrišiKar nas ne ubije nas naredi močnejše :-)))) Pa pol slikico takoj gor
OdgovoriIzbriši