Včasih se ustavim..in malo ozrem nazaj...in odvisno od razpoloženja..mi je všeč kar vidim..včasih pa tudi ne. Sprašujem se zakaj zdravstvo..ker to je bil edini pikolic za katerega sem bila prepričana, da ga ne bom opravljala...oziroma vse drugo je bilo sprejemljivo samo to ne...In kje sem zdaj? V zdravstvu:( zakaj? ne vem..okoliščine..ali pa premalo poguma. In kaj se je zgodilo, ko sem šla delat prekvalifikacijo? Bila sem sprejeta..in tako se je končalo..je bilo to samo dokazovanje sami sebi,da zmorem? ali sem spet mela 1001 izgovor za strah? No..tudi tisto kar me je najbolj veselilo sem nehala delat..včasih se lotim in ne gre..rabim inspiracijo..rabim naravo..rabim pomlad...rabim kisik... In dokler ne najdem vsega tega lahko samo obujam spomine. Ena mojih najljubših "kreacij" je tale poročna obleka (ki bi bila moja, če bi se kdaj poročila:))
Zelo lepa poročna obleka! lp, Moni
OdgovoriIzbrišiOčitno imaš talent za risanje:)Tako stvar bi bilo res škoda zanemariti.
OdgovoriIzbrišiVeš, za razliko od tebe, pa sem jaz že pri 12-ih rekla, da grem na pravo. Nikoli nisem resno razmišljala o čem drugem. In zdaj, ko sem končala...Zdaj pa mi ni:(( Morda pa ga zopet vzljubim, kot sem ga že nekoč. Življenje je včasih tak hecno ;)
opla, dopla...lepa oblekca:)
OdgovoriIzbrišiveš kako pravim jaz...vse se naredi z nekim namenom.
..včasih se lotim in ne gre..rabim inspiracijo..rabim naravo..rabim pomlad...rabim kisik... In dokler ne najdem vsega tega lahko samo obujam spomine.....
OdgovoriIzbrišiKako zelo znano mi zveni tale tvoj zapis.
Saj veš kaj pravijo: upanje umre zadnje.Za vse mora trenutek dozoreti, tudi za menjavo poklica.
OdgovoriIzbriši