Končno!

Zadnjih 10 mesecev sem prav trpela, ker moj otrok ni hotel biti zunaj...vozička enostavno ni prenesu, saj smo šli kdaj pa kdaj vn, ampak več kot pol ure ni šlo, že to je bil luksuz. Tudi sapt ni hotu nikjer drugje kot v svoji postelji..noro. Celo poletje namesto, da bi uživala zunaj na sončku..sm šla vn 1x, 2x na dan, pa še to malo pred hišo na rokah, če je bil res dobre volje pol za pol urce en krog in to je to. Zda po temu mrazu ga tudi nisem hotla matrat še s tem, in danes sem odpeljala starejšega v vrtec..in si toliko zaželela sprehoda, da sem tamalega, ko sem prišla nazaj zrihtala, oblekla, dala v voziček in šla..in glej..Celo pot je bil nasmejan, vse okrog sebe je gledu kot da resnično prvič vidi, vmes se je slišalo iz njegivh ust ga,ga,ga. O, kok sm vesela, saj ne najdem besed, da bi opisala kako se počutim, kar skakala bi, plesala, vriskala...Zdaj nas nič več ne ustavi (razen kakšno res kislo vreme). POmlad, mi smo pripravljeni..kaj pa ti? :)